1. |
Indija
03:46
|
|
||
Ne pusti jim prostosti
Ne pusti jim vseh besed
Če pa dobijo bitko
Pozabi na ves svoj svet
Ne klanjaj se postavam
To pot gostiš ti ta ples
Ne glej zdaj, kje je glavni
To zdaj si ti ...
Pomlad dežela nova
Za njih pravice tu ni
Kjer strelski vod in zanka
Zastreta vsak pogled
Teh, ki jim ni prostosti
Bili so strah in trepet
Dokaži kdo je glavni
Živi na svoji ravni
Če ne v boj ...
|
||||
2. |
Pot v X
04:53
|
|
||
V sobani poet sedi
V upanju, da prave rime dobi
Za vsak trenutek, ki ga je doživel
V življenju zanj polnemu gorja in milosti
Morda je prav tudi to
Temu naj sodi le zdravo telo
Vem pa, da vse temelji le na tem
In vsem to povem:
Ali bi radi dober fix ali le pot v x
A vsi vemo, da nekateri bi radi še čarati znali
Vsi vemo, da za minuto bi slave sebe prodali
Žalostno, da ti lažnivi dobijo denar le tako
Da samo sranje na police filajo
Vsak policaj bil je tat
In vse belo spremeni se v temno
Če bi od zadaj jih osvetlil z lučjo
In vse gre tako od pisal "olikancev"
V ušesa blaznežev
A vsi vemo, da nekateri bi radi še čarati znali
Vsi vemo, da za minuto bi slave sebe prodali
Žalostno, da ti lažnivi dobijo denar le tako
Da samo sranje svetu filajo
Sam je pravil, da je pisal, kar je čutil
Danes pa prodaja neke slinaste
Niti omembe vredne pesmi
A vsi ne vedo, da so nasedli
Vsem tem hinavskim lažem
Ne vedo, da le strmijo
V stvari, ki v bistvu jih ni
Žalostno, da ti lažnivi dobijo denar le tako
Da samo sranje svetu filajo.
Ne vedo ...
|
||||
3. |
L.E.
04:09
|
|
||
"Kaj bi delal danes?"
Ji rečem, a nazaj mi odgovori
Da si drugo najdem naj
"No se vidimo," in že videti je ni
Vsaj minuto smeha ji ne bilo bi zaman
Sam po mestu hodim
Kolega srečam a pravi
Da ima doma otroke, ženo, hišo in še psa
Korak ustavi se pri
Dekletu tujemu
Vse je kot namazano
Dokler obnemi ji um
Dovolj mi je vsega,
Si rečem preden sam
Daleč stran odpeljem in
Le krila misli me neso ...
Glej, sij in v temi nato zaspi
Smej, poj, in žarek podari svoj
Sam vem, da nikoli me ne pustiš
Ostalim vedno se mudi, a tebi do tega ni
Pride čas, ko zaživim v vetru
Saj vse predolgo že lovim ta prave si ljudi
Zlahka ali pa težko
Samo da vse fino je ...
|
||||
4. |
Le Mavrica
07:06
|
|
||
Rojen otrok
To edino dekle v familiji
Ne vem, zakaj
Slabo o njej slišim, a potem ...
Vidim njen obraz in telo
V oči ji zrem, modro nebo
In v duši vse drugo je kot zlo
In le te divje oči in to noro telo,
Ne vem, kako na nogah stojim
Ubit razum, kako zabilo mi je srce
Samo še danes sem tak, a drugi dan znorim
Zvečer junak
A zajec v grmu sem v temi
Do kam naj grem
Da ne bom ostal brez vseh sledi
A le njen obris sanjam, ko spim
In le glas iz ust njenih lovim
Do nadaljnega komajda živim
Me rana skeli, zaledenela me kri napaja
Preveliko dozo lepega sem dobil
A ko pomislim le, da v bistvu sem srečen
V barvah je naenkrat spet vse ...
In še naprej, le mavrica vse bolj bledi
Morda le nebo se temni
Jaz vidim le par, ki odslej
Z rokami se zdravi in poglej
Te roke so v ustih bile
In nič ne boli, je le način
Polepša ti dan in spomin
Le juban ti besno, daj še ti
Je zame arest azil?
|
||||
5. |
Farmer
02:56
|
|
||
Ko na dan z motiko pojavi se birokrat
Da za bajto skopal si bi ta poceni bazen
Dopovej mu: "Ej, ti, kolega, ne ga srati!"
in to preden ga potopi problem
Pa ne da bi mu norce bril
Ampak ker ti zdrav razum in sama logika
Dosti dobro vedeti dasta
Da še farmer sam prekopaval bi zaman
O, pa naj bo še ne vem kako pregnan
Idiot ostane na tem, da to ni to
Pa se divje loti nabijanja v tla
Roke lomi si in ves prepoten se kmalu vda
Še lopato zbije, ko se kesa
Pa ne da pamet bi solil
Ampak, ker ti zdrav razum in sama logika
Dosti dobro vedeti dasta
Da še farmer sam prekopaval bi zaman,
O, pa naj bo še ne vem kako pregnan
Ko na dan z motiko pojavi se birokrat
Da za bajto skopal si bi ta poceni bazen
Dopovej mu: "Ej, ti, kolega, ne ga srati!"
In to preden se ga potopi problem
Pa ne da bi mu norce bril
Ampak ker ti zdrav razum in sama logika
Dosti dobro vedeti dasta
Da še farmer sam prekopaval bi zaman
O, pa naj bo še ne vem kako pregnan
|
||||
6. |
Črnobelo
03:48
|
|
||
Le temna senca mimo vozi
Le skrit obraz zvoni, ko mene ni
Noben ne ve, kam on zahaja
Noben ne ve, s čim jo zavaja
A jaz si govorim: "Ne vidim smrti,"
A kaj, ko mi obenem z roke lije kri
Saj vem, da se prasici jebe zame
A ne vem, kaj naj naredim, da bom videl belo le
Neznan obraz visi na steni
Plavi lasje, ki niso njeni
Naj eden hitro me zagrabi
Naj eden črno ven izvabi
A jaz si govorim: "Ne vidim smrti,"
A kaj, ko mi obenem z roke lije kri
Saj vem, da se prasici jebe zame
A ne vem, kaj naj naredim, da bom videl belo le
Vzamem belo ... na steno
Pristavim les, okvir, čisto ob njej
Krivijo ... se roke na njem
V črnino zre, zre ...
Pribijem mu dlan v tla
Kreten sam si kriv, zdaj vidiš kdo jebat zna
Naj svet odpre oči mi takoj
Ko bodo dnevi zame svetli ...
A jaz si govorim: "Ne vidim smrti,"
A kaj, ko mi obenem z roke lije kri
Saj vem, da se prasici jebe zame
A ne vem, kaj naj naredim, da bom videl belo le
|
||||
7. |
Lunanai
04:08
|
|
||
So mi dali te, ki dan kradejo
So mi dali prevarante
Zdaj ne vem, če bi našel domov
Zato drugam bom šel
Daj, če nisi dojel in nisi verjel, ti povem le:
Že bo jutro naslednjega dne in
Smejal se bom drugje
Ej, le do kam znal bi? Ej, le do kam, sam si?!
So mi dejali, da sam bom ostal
So mi dajali osamljeni stol
Ne mine dan, ko ne nosim okov
Do nadaljnega bo vse lepo
Z belo senco za mano
Meni Sonce in Luna sta to, kar njej je moje telo.
Zdaj, ko hodim naprej in vidim naprej, govorim le:
Že bo enkrat nastopil ta dan
Ko ne bom več sam
Ej, le do kam znal bi? Ej, le do kam, sam si?!
So mi dejali, da sam bom ostal
So mi dajali osamljeni stol
Ne mine dan, ko ne nosim okov
Le kako, le kako
Bi dejal v slovo, da ne mislijo name?
Saj ne vem, saj ne vem kaj nastalo bi potem
Po koraku izbranem
Mi Luna naj posije na mesto izgubljeno
Le takrat potopil bi vse, kar izdalo bi me
Ej, le do kam znal bi? Ej, le do kam, sam si?!
So mi dejali, da sam bom ostal
So mi dajali osamljeni stol
|
||||
8. |
Siddharta
07:16
|
|
||
Skrit v morju
Potopljen v svet Dalantika
Je klan "malih ljudi"
Sklenil svoja verovanja
Koder naj se vidi
Naj se vidi smeh ujet
Med utopije utrganih pojav
In ideje kvazi velikih ljudi
Sliši se lepo:
Druga duša, isti material
Vsaka roka, lice in telo
Vsaka pamet gre v nebo
Ko se nemir ovija
Ko se mir ubija vsem zaznamovanim
In le "pes" na steni bo ostal
Nekaj let, ljudi zaznamoval
Naj se vidi, Svet ujet
Med iluzije strganih pojav
In idejo Bog, v kar naj bi veroval
Naj se vidi v srcu "malih"
Ne na steni
O, hej, hej, hej, ti v črnem
Verjameš ali ne, ti boš strah popil
In hej, hej, hej, ti zeleni
S ponosom in srečo te bodo zbil
In hej, hej, hej, ti v belem
Si sploh kdaj razumel, kar si drugim pel
In hej, hej, hej, le do kam pelje tale cesta
Kje so meje?
Saj je dovolj že to da mali
Nima pojma, kje in kdaj nocoj bo spal
In če bo jutri vstal; pa naj te paranoja davi
Paranoja davi in utopi
Zakaj ubijali so
Ubijali so le povabljene
|
||||
9. |
Nespodobno Opravilo
03:04
|
|
||
Strah v slovo duši libero zaspi
In v temi nad rjuho udari v glavo
Spet v nedogled ena misel tli
Vžge jo Njena biti, me nagovori
Brez vsake dlake na jeziku sam
Ji solze na obrazu brišem in izdam
Demo ji plan ...
Lep kozarec in notri vino
Roka mi za vrat drsi
Naj se dere, naj nori
Ve zakaj prišla je, zakaj prišla je
A ne vidim kar se zdi, kot v megli
V dan izgine tema, naju ne izda
Objeta sredi sobe vidiva le dva
Dva, ki svojo senco mečeta v svet
Ki za oba nastaja, ko se dela spet
Plan za novi dan ...
Lep kozarec in notri vino
Roka mi za vrat drsi
Vse to vidi le spomin
Le spominu daje, spominu daje
A ne vidim kar se zdi, kot v megli
In derem se naglas, plezam na drevo
V momentu padem dol, naj ponovim
Še enkrat derem se naglas, plezam na drevo
Na vrhu že sedim, ko naju vidim in v rokah ...
Lep kozarec in notri vino
Roka že za vrat drži
Tisto, kar rosi oči
Slika najina je, le najina je
Vse zaman ...
A ker ne vidim, kar se zdi, le mislim si
|
||||
10. |
...
06:01
|
|
||
It took a moment to make this little boy breathe
It was a moment when this little girl took a book trying to learn how to read
He started to feel the first innocent love and many barriers
She climbed on the way finding out what's all about
Living her life near the sea, rising up the day
Still there was thousands of miles in between (not that they knew)
Somehow the song met the soul in the night
It took a moment to make those four eyes making thoughts go wild
Then digging in the sand and listening the band
Not alone but with friends, old friends they saw them spinning
And then taking him up on the hill now alone
With the lights down beneath in a small small town
Whole life on short in words until that day
When the Nature took him out, it took her out and put away
Right there out from the sand and water blue
Saw them screaming out loud but the voice you couldn't hear
They were the only ones who felt it
Those were the days that made them see what they wanted to see
Feel what they wanted to feel
And what was to be said when they saw the man walking away
And saw the girl standing there ...
Why that moment made them the ...
And the Nature took him out, it took her out and put away
Right there out from the sand and water blue
Saw them screaming out loud, but the voice you couldn't hear
They were the only ones who felt it
And there was a time when paper-dates were on the wall and calendars fell off
They were too old, they were too old
And so he went once just to spend some time on his own
He went up north for a day or two, walking the streets of foreign town, just walking
And than he said: "Excuse me, do you know where I can get something to eat?"
And she said: "I'm sorry, but I am not from here."
And then she turned around to see who she's talking to and ...
It was a moment that made them cry, a moment that made them laugh
A moment that brought them back together for good ...
|
||||
11. |
Stipe
02:33
|
|
||
Sam med primitivci stojim
Kolena mi trese in upam
Da ne izvedejo kakšnih neumnosti
Takrat ta mali primitivec pride k meni
Me prime za srajco
Brez zob in z zadahom po vinu
Pred mano grozi
Nekaj kakor:
"Daj denarja meni, denarja meni!”
“Nimam nič pri sebi, nimam nič pri sebi!"
Na gobec!
Nakar, Stipe kolega ob meni
Butast kot tram, a z volovskim telesom in
Pestjo kot ta hud dinamit
Povem, od katerih postav sem jih dobil
Stipe smejoč jih prime za vrat
In prisili, da se klanjajo vsi
Jaz pa zraven:
"Na kolena k meni, na kolena k meni!
Na kolena k meni, na kolena k meni!”
Na gobec!
Tako, življenje na ulici mimo gre
In nič mi ni jasno, je vse to le trik
Ali je butasta igra za pse
Takrat se mi pred očmi svet odpre
Ko vidim za vogalom
Ko šut v ta malo njen bratec zabije in gre
Prej še reče:
"Dej denarja meni, denarja meni!
Dej danarja meni, denarja meni!"
Na gobec!
|
Siddharta Ljubljana, Slovenia
Siddharta is a rock group from Slovenia.
Streaming and Download help
If you like Siddharta, you may also like:
Bandcamp Daily your guide to the world of Bandcamp